Ob dnevu branja: Vloga kakovostne literature pri spoznavanju prehranske kulture in spodbujanju zdravega načina prehranjevanja

Ob današnjem dnevu branja izpostavljamo pomen povezovanja bralne kulture z načeli zdravega prehranjevanja in razumevanjem prehranske dediščine. Za organizatorje prehrane, vzgojno-izobraževalni kader in starše so na voljo strokovno pripravljeni viri, ki omogočajo celosten pristop k obravnavi tematik o hrani.

Pregled razpoložljive literature

• Na portalu Kulturni bazar je objavljen izbor otroške in mladinske literature o hrani in prehrani. Seznam je pripravila Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (MKL) in predstavlja ključen strokovni pripomoček pri izbiri gradiva za pedagoško delo ali domače branje.
• Tematska literatura o mlekarstvu ter o sadju in zelenjavi: Priročnik o mleku in mlečnih izdelkih in Priročnik o zelenjavi in sadju (izdajatelj NIJZ) .
• Knjižnični viri: Šolske in splošne knjižnice ponujajo dostop do poučne literature in leposlovja, ki obravnava gastronomske običaje. Posebno vrednost predstavljajo slovenske ljudske pravljice (nekatere dostopne v zvočni obliki), ki dokumentirajo tradicionalne jedi in prehranske navade preteklosti.

Sistematična integracija tovrstnih strokovnih virov v vzgojno-izobraževalni proces omogoča celovito razumevanje prehranske kulture in spodbuja odgovoren odnos do slovenske kulturne dediščine.

Vir: Kulturni bazaar

Odloči se za polnozrnato: pomembni koraki pri načrtovanju šolske prehrane v skladu s smernicami

Kaj sploh je polnozrnato živilo?

Polnozrnato živilo vsebuje celo žitno zrno, ki ga sestavljajo trije ključni deli:

• Otrobi: Zunanja plast, bogata z vlakninami, minerali in B-vitamini.
• Kalček: Hranilno jedro z zdravimi maščobami, vitaminom E in antioksidanti.
• Endosperm: Osrednji del, ki vsebuje predvsem škrob in beljakovine.

Za razliko od rafiniranih (belih) žit, kjer se otrobi in kalček med mletjem odstranijo, polnozrnata živila ohranijo do 75 % več hranilnih snovi (rafiniranje povzroči bistveno izgubo vlaknin, železa, cinka in magnezija).

Uživanje polnozrnatih živil zaradi visoke vsebnosti vlaknin in mikrohranil zagotavlja stabilno energijo, boljšo prebavo ter dolgoročno zmanjšuje tveganje za pojav debelosti, sladkorne bolezni tipa 2 in srčno-žilnih obolenj.

Praktično izvajanje v VIZ po Smernicah 2024

Nove smernice določajo jasne normative za organizatorje prehrane:

Definicija za javno naročanje: Kot polnozrnato živilo štejemo tisto, ki vsebuje vsaj 50 % polnozrnatih sestavin v suhi snovi.

Pogostost vključevanja:

• Pri kosilih je priporočeno, da so polnozrnati izdelki ali kaše (ajda, pira, proso, rjavi riž) na jedilniku vsaj 6-krat mesečno.
• Pri zajtrkih in malicah naj polnozrnata živila predstavljajo vsaj tretjino vseh vključenih žitnih izdelkov.

Nasveti za organizatorje prehrane

Pri izbiri izdelkov bodite pozorni na deklaracije. Barva kruha ni nujno pokazatelj polnozrnatosti, saj je lahko obarvan s sladom ali karamelo. Ključno je, da je na prvem mestu v seznamu sestavin navedena “polnozrnata moka” ali “polnozrnato žito”.

V šolskih kuhinjah lahko rafinirana živila postopoma zamenjujete:

• Namesto belega riža uporabite rjavega, divjega ali mešanice.
• Pšenične testenine zamenjajte s polnozrnatimi ali pirinimi.
• V jedilnike pogosteje vključujte tradicionalne kaše (proseno, ajdovo, ješprenj).

Skladno s pobudo “Odloči se za polnozrnato” in Smernicami za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (2024) imate organizatorji prehrane, kuharji in učitelji/vzgojitelji ključno vlogo pri oblikovanju zdravih prehranskih vzorcev, ki bodo otroke spremljali vse življenje.

Na strani Gospodarske zbornice najdete promocijski material na temo polnozrnatih izdelkov. Za ogled pritisni tukaj.