Dobro je vedeti

Dobro je vedeti

Kazalo
Strokovno spremljanje prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih
Strokovno spremljanje prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih

Strokovno spremljanje prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih

Strokovno spremljanje prehrane je nacionalni ukrep, ki ga predvideva Zakon o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13, 46/14 in 46/16 – ZOFVI-L in 76/23). Njegov cilj je spremljati skladnost prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih z vidika Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih v praksi. Strokovno spremljanje prehrane s svetovanjem izvajajo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje v skladu z letnimi delovnimi načrti oziroma na pobudo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport. Rezultate spremljanja Nacionalni inštitut za javno zdravje objavlja v letnih poročilih.

Podatki strokovnega spremljanja prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih kažejo, da ob trenutni organiziranosti vrtčevske prehrane otroci s prehrano v vrtcu pokrijejo tudi do 70 %, šolarji z osnovnošolsko prehrano pa tudi več kot 50 % dnevnih potreb. Organizirana prehrana tako predstavlja zavodom posebno skrb in odgovornost.

Strokovno spremljanje prehrane v zavodih je namenjeno zunanjemu vrednotenju uresničevanja strokovnih prehranskih smernic in navodil  v praksi. Z namenom spremljanja prehrane in uresničevanja sprejetih smernic zdravega prehranjevanja so bili v preteklosti razviti trije pristopi spremljanja:

  • anketiranje odgovornih za prehrano v vzgojno–izobraževalnih zavodih;
  • ocenjevanje mesečnih jedilnikov na osnovi vključevanja posameznih živil/jedi;
  • hranilno in energijsko ovrednotenje šolskih obrokov.

Ugotovitve služijo kot osnova za svetovanje posameznim zavodom, izvajanju strokovne pomoči na nivoju regije ter oblikovanju izhodišč za usmerjanje ukrepov in politik na nacionalnem nivoju, ki imajo za cilj izboljševanje sistema organiziranih oblik prehrane v zavodih. Ocenjevanje jedilnikov se izvaja že od leta 2009, medtem ko se celovito strokovno spremljanje s svetovanjem sistematično izvaja od leta 2013 dalje.

Vsi zavodi imajo jedilnike javno dostopne na različnih mestih (spletna stran, oglasna deska). Nekateri jedilniki ne vsebujejo dovolj natančnih informacij, ki bi omogočale določitev glavnih sestavin jedi in s tem ugotavljanje primernosti ponudbe.
V recepturah se vse manj uporabljajo odsvetovane trdne rastlinske maščobe in svinjska mast. Nadomeščajo se z maslom, smetano, mehko margarino, vse več pa se uporabljajo tudi priporočena rastlinska olja.

Večina zavodov v jedilnike občasno vključuje polpripravljene, gotove in/ali instant jedi, le slaba desetina je takih, ki teh izdelkov sploh ne uporablja. Kar tri četrtine zavodov se na različne načine trudi omejevati sol v prehrani. 

Polpripravljene, gotove in/ali instant jedi, le slaba desetina je takih, ki teh izdelkov sploh ne uporablja. Kar tri četrtine zavodov se na različne načine trudi omejevati sol v prehrani. 

Pri izpeljavi večine dietnih jedilnikov zavodi praviloma nimajo večjih strokovnih težav. Poročajo le o manjših težavah, ki so povezane z nabavo ustreznih živil, zavračanjem hrane s strani otrok, kadrovsko in finančno stisko, slabo komunikacijo s starši, premalo izobraževanj za kuhinjsko osebje, doseganjem pestrosti obrokov.

Neješčnost oziroma zavračanje zdravih prehranskih izbir je pogosto pokazatelj slabih prehranskih navad otrok na eni strani in neuspešnosti zavoda pri njihovem vključevanju na drugi strani. Zavodi poročajo, da se največkrat zavrača oziroma ostaja zelenjava in zelenjavne jedi, juhe, namazi, ribe.

Časovni režim izvajanja obrokov je bil v zavodih, ki so bili vključeni v spremljanje prehrane v omenjenem obdobju ustrezen. Približno tri četrtine zavodov je med obroki zagotovilo vsaj dve uri presledka.
Zavodi naj bi vsako leto izvedli  merjenje stopnje zadovoljstva uporabnikov s ponudbo obrokov. Anketo med učenci in dijaki oziroma starši je izvedlo več kot 70 % zavodov, medtem ko samo 4 % zavodov teh anket v preteklosti nikoli ni izvajalo.

Stopnje zadovoljstva uporabnikov s ponudbo obrokov. Anketo med učenci in dijaki oziroma starši je izvedlo več kot 70 % zavodov, medtem ko samo 4 % zavodov teh anket v preteklosti nikoli ni izvajalo.

Največ težav pri implementaciji prehranskih smernic so zavodi zaznali predvsem v slabih prehranskih navadah otrok. Te vodijo v neješčnost in zavračanje zdravih izbir. Navajali so, da pri sestavi jedilnika težko uskladijo želje otrok in staršev na eni strani in priporočil na drugi. Ob tem so izpostavili problem pomanjkanja kadra, prostorskih omejitev v kuhinjah, pa tudi visokih cen živil.
Glede na pridobljene podatke strokovnega spremljanja šolske prehrane s svetovanjem je bilo v splošnem več odstopanj od smernic zdravega prehranjevanja zaznati v šolah (zlasti v srednjih šolah) kot v vrtcih. 

O strokovnem spremljanju šolske prehrane in pomembnejših dosežkih na tem področju si preberite več na tej povezavi.