Hranjenje kot prijetna izkušnja
Na prvem mestu naj bo zdrav odnos do hrane, ki naj otroku pomeni prijetno in družabno izkušnjo, ponujeno v mirnem in spodbudnem okolju. K zdravemu odnosu do hrane bodo pozitivno prispevali skupni družinski obroki, dovolj časa in prijeten kraj za uživanje obrokov in prijetne izkušnje s hrano. Izogibajmo pa se vzgoji s hrano – npr. nagrajevanju ali kaznovanju s hrano. Še posebej pogosto je nagrajevanje s sladkimi in slanimi prigrizki, kar pri otrocih še vzbudi pozitiven odnos do omenjenih nezdravih živil in prispeva k bolj pogostemu poseganju po tovrstnih živilih. Način prehranjevanja je ključnega pomena za zdravje v vseh življenjskih obdobjih, v otroštvu in obdobju mladostništva pa še toliko bolj, saj gradimo temelje za prihodnost.
Poudarek na osnovnih živilih, še posebej naj prevladujejo zelenjava in polnovredna živila
Izogibajte se industrijsko pripravljeni hrani in v čim večji meri pripravite obroke iz osnovnih sestavin. Tipične osnovne sestavine otrokovega jedilnika so npr. surova zelenjava, surovo sveže in suho sadje, ovseni kosmiči, ajdova kaša, stročnice, pusto perutninsko meso, mleko, skuta idr. Z uporabo osnovnih sestavin povečujemo kakovost obrokov, ki lahko ob ustrezni pripravi vsebujejo več hranil, hkrati pa so tudi okusnejši. Z domačo pripravo obrokov se izognemo nepotrebnim aditivom, kui se v živilski industriji pogosto uporabljajo za povečevanje trajnosti industrijsko predelanih živil.
Izogibajte se dodanemu sladkorju in sladkim pijačam
Pomembno je, da otroci zaužijejo čim manj prostih sladkorjev. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so prosti sladkorji mono- in disaharidi, dodani v hrano s strani proizvajalca, kuharja, in/ali potrošnika in naravno prisotni prosti sladkorji, ki jih najdemo v sadnih sokovih. Še posebej se odsvetuje pitje pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, vendar nizek učinek sitosti. Pijače z dodanimi sladkorji predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd. Poleg tega takšne pijače pri majhnih otrocih lahko še dodatno stimulirajo nagnjenost k sladkemu okusu v kasnejših obdobjih življenja. V največji možni meri se izogibajmo tudi ponujanju sladkarij, ki naj bodo rezervirane le za zares posebne priložnosti, nikakor pa ne del vsakodnevne prehrane.
ALI STE VEDELI? Dodan sladkor v živilih prepoznate tudi, če so med sestavinami navedene npr. fruktoza, glukozni sirup, fruktozno-glukozni sirup, med, agavin ali javorjev sirup, rjav sladkor.
Izbirajte manj mastna živila in živila z ugodnejšo maščobno sestavo
Priporočljivo je, da že zelo zgodaj v prehrani otroka omejimo uživanje živalskih maščob in izbiramo ustreznejše, predvsem nenasičene maščobe. Slednje najdemo predvsem v različnih rastlinski oljih in ribah. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora, kot je na primer oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko (omega-3) kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju moramo zaužiti s hrano. Čim bolj omejite uporabo nasičenih maščob, ki jih je največ v maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi). Pomembno je tudi, da ne spregledamo številnih “skritih maščob”, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu, itd. Omenjena živila so tako za odrasle kot otroke primerna le občasno.
ALI STE VEDELI? Za zdravje vašega otroka so zelo pomembne dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline omega-3, zlasti dokozaheksaenojske kisine (DHK), ki je pomembna za normalen razvoj vida in možganov. Najboljši viri dolgoverižnih omega-3 maščob so predvsem mastne morske ribe, kot so sardine, slanik, skuša, losos. Rastlinska olja takšnih maščob ne vsebujejo, res pa nekatera rastlinska olja vsebujejo a-linolensko kislino, iz katere telo lahko v določeni meri samo sintetizira dolgoverižne omega-3 maščobe.
Omejite uživanje soli
Prekomeren vnos natrija oz. soli povečuje krvni tlak in s tem tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni pri odraslih, zaradi česar je zelo pomembno, da otrok ne navajamo na pretirano uporabo soli. Tako kot odrasli namreč tudi slovenski otroci zaužijejo bistveno preveč soli. Raziskave so pokazale, da je želja po bolj slani hrani bolj stvar okusa kot potrebe, ter da je željo po slani hrani mogoče zmanjšati s postopnim zniževanjem slanosti živil. Še sprejemljiva količina soli za otroke je manj kot kavna žlička soli v celem dnevu. Zavedati se moramo, da je veliko soli skrite v predelanih živilih. K visokim vnosom soli največ doprinesejo slani prigrizki (čips, palčke, ipd.) ter različne salame, paštete, siri, hrenovke, klobase, pa tudi pice in razne jedi iz konzerv ter vnaprej pripravljene omake in juhe iz vrečke. Omejimo tudi dodajanje soli pri mizi že pripravljenim jedem. Priporočamo, da vnos soli zmanjšujete postopoma, tako da hrano vedno manj solite. Okus se bo kmalu privadil manj slani hrani – če bo zmanjševanje količine soli zelo postopno, spremembe otrok niti ne bo opazil.
Ne pozabimo na vodo
Otroci med igro velikokrat pozabijo na žejo, zato je pomembno, da otroku večkrat na dan ponudimo vodo. Otroci naj pijejo izključno vodo, nesladkan čaj in občasno mleko. Sladke pijače in sadni sokovi za otroke niso primerni, saj vsebujejo veliko prostih sladkorjev in predstavljajo enega glavnih krivcev za prekomerno telesno maso otrok. Težava, s katero se srečujejo nekateri starši, je tudi ta, da otroka, ki se je navadil piti sladke pijače, težko prepričamo, da se bo brez pritoževanja odžejal z vodo. Prav zaradi tega je pomembno, da otroka že od majhnega navajamo izključno na vodo in se sladkim pijačam izogibamo, kolikor dolgo je to pač mogoče.
Spodbujajte gibanje in telesno aktivnost otroka
V obdobju, ko mnogi otroci vse več časa preživijo pred računalnikom, s tablicami, pametnimi telefoni in pred televizijo, je nujno spodbujanje gibanja in telesnih spretnosti, ki so jih v preteklosti otroci osvojili mimogrede pri svoji igri. Tudi na področju gibanja je pomembno, da smo starši zgled svojim otrokom, zato pojdite z otrokom ven, na igrišče, igrajte se igre z žogo, lovljenje, skrivalnice, spodbujajte otroke k plezanju, skupaj kolesarite, skratka v vsem jim bodite zgled. Nenazadnje bo gibanje koristilo tudi vam. Prav zdrav aktiven življenjski slog bo imel dolgoročen ugoden vpliv na telesni razvoj in zdravje otroka. Zavedati se morate tudi, da je telesna aktivnost otroka neposredno povezana z njegovimi prehranskimi potrebami: le če je vnos energije (kalorij) uravnotežen s porabo (telesna aktivnost), bo namreč možno ohranjati zdravo telesno maso.