Na Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas je zeliščni vrt kar precej let. Ideja o nastanku se je porodila, ko je Inštitut za trajnostni razvoj pričel s seminarji in učitelje osveščal o pomembnosti vrtov. Želja je nekaj časa tlela in naenkrat je zeliščni vrt nastal na pobudo LAS-a za Škofjeloško pogorje pod projektom Babica pripoveduje – Od ust do ust, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad. Zagrabili smo priložnost, saj smo dobili kar precej zelišč brezplačno. Dve učiteljici sta na šoli prevzeli krožek, Marjeta v prvi triadi, Helena v drugi. Otroci spoznavajo zelišča na travniku, še posebej pa poznajo vsa, ki rastejo na našem zeliščnem vrtu. Tu lahko spoznate sivko, žajbelj, materino dušico, baldrijan, belo koprivo, ožepek, meliso, meto, slez perilo,… Veliko jih je in otroci jih ogromno poznajo, ne samo po imenu temveč tudi za kaj lahko rastlino uporabimo, kako in kašne težave lahko s pomočjo le te odpravimo. Iz njih delajo namaze, zeliščne lizike, kreme, mila, čaje. Z veseljem domov odnesejo kremo in mami pripovedujejo koliko so dali vanjo ognjičevega ali drugega macerata, koliko deviškega voska, koliko eteričnih kapljic in olivnega olja, kako so mešali, merili temperaturo, kako nalili v lončke. Ob lepem vremenu gredo na vrtiček, kjer uživajo pri prevažanju materiala za kompost, plevejo lepo oblikovano zeliščno gredico, pokukajo v lonce in okrog loncev, kjer so tudi različne rastline od tagetisa do kapucink ter natreska. Gredo z gozdnimi jagodami, rabarbaro, ribezom in malinami smo letos zaradi obnavljanja šole preselili in velika želja po dobrem pridelku je ostala, kajti v zavetju ob šoli so vsak teden v pozni pomladi v času krožka otroci pridrveli in obrali sladko kisle plodove. Vsi so bili ponosni nad pridelkom. Upajmo, da bo v zavetrju hišice ob tenis igrišču prav tako obrodilo.
Zaradi nepoznavanja rastlin, prekomernega sedenja pred televizorji in računalniki smo si želeli, da bi vsaj nekaj otrok pritegnili v krožek. Trud učiteljic in dobra motivacija pritegne vsako leto preko petindvajset otrok. Učiteljice pri pouku izkoristijo in gredo na ogled vrta z vsemi učenci in jim predstavijo kar na vrtičku raste. Nekateri učenci odidejo od krožka z željo, da bi tak vrtiček imeli doma. Učiteljici poskrbita za sadike in jih odnesejo domov. Če učenci posredujejo svoje znanje mamicam in starim mamam smo že veliko dosegli, a se potrudimo tudi z izobraževanjem odraslih. Lansko leto smo pripravili delavnice izobraževanja za sorodnike otrok krožka. Skupina si je najprej ogledala vrt, tam spoznala rastline in njihovo uporabnost, nadaljevali so v učilnicah, kjer so izdelali zeliščne lizike, pripravili čaj in različne namaze, domov pa odnesli ognjičevo-ranjakovo kremo dobili so tudi brošuro z znanjem, ki ga otroci pridobivajo skozi celo šolsko leto. Če bo zaradi naših delavnic, krožka in nabiranja zelišč vsaj nekaj otrok manj pred različnimi aparati sodobnega časa, smo dosegli svoj cilj. V učnih načrtih je premalo tega, sicer imajo pa učitelji do neke mere proste roke. V podaljšanem bivanju bi lahko bili v poznavanje zelišč vsi vključeni, v šestem razredu bi lahko dodali zelišča k poznavanju rastlin na travniku, jih dodali v herbarij…
Na podoben način kot za sorodnike, smo izvedli srečanje za dvaindvajset učiteljev z gorenjske, po dogovoru s takratnim Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj (sedaj NIJZ OE Kranj) , ki so bodisi predstavniki Zdravih šol, učitelji biologije, gospodinjstva ali organizatorji šolske prehrane. Učenci so jim predstavili delo pri krožku, jih popeljali na vrtiček in jim pokazali postopek izdelave kreme in zeliščnih lizik. Za dobrodošlico smo jim postregli z domačim čajem in pripravili kruhke z raznimi namazi z zelišči s šolskega zeliščnega vrtička. S tem smo spodbudili tudi učitelje drugih šol in mogoče je prav zardi srečanja na naši šoli kakšen vrtiček ob vrtcu ali šoli v Sloveniji več.
Minili so časi, ko smo odšli na kmetijo in kmetom pomagali pri pospravilu pridelkov. Imeli smo naravoslovni dan in bili na kmetiji, ker smo spoznavali življenje v hlevu, ogledali smo si vse pripomočke, vse prostore od kozolca do kašče in pomagali pri delu v hlevu, v kašči, na travniku, v sadovnjaku ali na njivi. Enkrat smo pomagali pri pobiranju jabolk in potem stiskali mošt, ga pili in zraven dobili še dobro kmečko malico. Ponavadi smo na vsaki kmetiji dobili domač kruh iz krušne peči, domačo salamo, med in marmelado ali maslo ter domač čaj. Največkrat smo se dogovorili s tistim kmetom, ki je imel v šoli otroke. Ker smo šola v kmečkem okolju to ni bilo težko. Pogosto smo bili na ličkanju koruze, luščenju fižola in puljenju repe ali pese za pujse. Nasveta, ki sem ga dobila od kmeta nisem nikoli pozabila in vedno se mi je obrestovalo. Sem rekla: »Joj, tale je pa vedno len, nič se mu ne ljubi, ne vem kako naj ga spodbudim k delu.« » Oh, Jana s tarnanjem in tihim razmišljanjem kako, ne boš veliko dosegla. Vedno ga hvali, manj, ko bo delal, bolj ga hvali kako dobro mu gre, kako je močan, da tako pridnega še nisi srečala, kako on to zna, kje se je naučil.« Ne boste verjeli kako to deluje. Povsod in vedno se spomnim nasveta že pokojnega kmeta Jožeta in zelo sem mu hvaležna. Manj, ko je delal, bolj sem ga pohvalila, bolj se je pričel trudit in res dosegla sem čarobne rezultate.
Učitelj v oddelku podaljšanega bivanja bi lahko otrokom podal veliko novosti na področju spoznavanja travniških zdravilnih rastlin in vse skupaj povezal z zelišči na vrtu. V celotnem šolskem letu je veliko lepih dni, ko učenci lahko nabirajo rastline. Na naši šoli smo pazljivi na pravi čas nabiranja in gledamo koledar po Marji Thun. Nabiramo na dan za cvet v lepem sončnem vremenu. V času trobentic smo letos pripravili tekmovanje v nabiranju teh drobnih cvetk. Oddelek je bil na travniku, ker je bilo polno trobentic. Deklice so imele svojo košaro, prav tako dečki. Dvajset minut so tekmovali v nabiranju in kar lepo napolnili košarici in zmagali so dečki, čeprav je bilo med rumenimi cvetki še nekaj travnih bilk. Deklice so nabrale cvetke brez dodatkov, a toliko manj. Sušili smo jih kar na kartonih prekritih z belim papirjem. Podlaga ne sme biti tiskana, ker je v barvi strup. Letos imamo za prodajo čajne mešanice nabranih kar precej rastlin. Čaje bomo prodajali na bazarju pred Božičem, denar pa namenili v šolski sklad. Za čajno mešanico smo nabirali travniške rastline, lipo, ki raste pred vhodom v vrtec in seveda zelišča z našega vrta. Vrečke smo kupili, da bo kot bi kupovali v čajnici.
Pripravila: Jana Rojc, Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas