Lokalna in sezonska hrana na krožniku – doma in v šoli              

Poletni in jesenski meseci ponujajo številne možnosti vključevanja lokalnih in sezonskih živil v vsakodnevno prehrano. Njihovo vključevanje v prehrano doma ter v vrtcih in šolah ima poleg prehranskega tudi pomemben vzgojno-izobraževalni pomen, saj prispeva k prehranskemu opismenjevanju otrok in mladostnikov ter spodbuja njihovo zavedanje o pomenu kakovostne lokalne in sezonske hrane.  

Zaradi kratkih dobavnih poti je lokalna in sezonska hrana bolj polnega okusa, saj je naravno dozorela.  Lokalno pridelano sadje in zelenjava imata visoko vsebnost vlaknin ter zaščitnih in bioaktivnih snovi, ki krepijo zdravje ljudi. Zaradi optimalne dozorelosti imata tudi višjo biološko vrednost, zaradi krajšega časa med pridelovalcem in potrošnikom pa tudi višjo hranilno vrednost.

Trenutno veljavne Smernice za prehranjevanje v vzgojno izobraževalnih  zavodih spodbujajo trajnostne vidike prehranjevanja, kar pomeni, da je na krožnikih čim pogosteje lokalna, sezonska ter čim bolj naravno pridelana, minimalno predelana in nepakirana hrana. Hkrati pomemben poudarek dajejo tudi pomenu različnih vzgojno-izobraževalnih pristopov, ki lahko pomembno vplivajo na razvoj zdravih prehranjevalnih navad. Eden takšnih je tudi vključevanje otrok in mladostnikov v pridelavo in predelavo hrane v šolskem okolju ter obisk lokalnih kmetij in povezovanje z lokalnimi ponudniki. Na ta način otroci in mladostniki spoznavajo različna okolja pridelave, načine pridelave in predelave živil ter postopke, ki vplivajo na njihovo pot od pridelovalca do krožnika.

Otroci in mladostniki so pogosto nagnjeni k posnemanju prehranskih izbir, zaradi česar odrasli predstavljajo pomemben vzor. Zato je pomembno, da starši oziroma skrbniki podprejo prizadevanja vzgojno izobraževalnih zavodov tako glede ponudbe uravnotežene prehrane kot tudi ponudbe lokalne in sezonske hrane.

Kako pogosteje vključiti v jedilnik lokalno in sezonsko hrano?

Pri načrtovanju in vključevanju lokalnih ter sezonskih živil v prehrano doma, v vrtcu in šoli nam lahko pomagajo naslednji koraki:

1. Korak: preverjanje sezonskih koledarjev. Takšni koledarji nam pokažejo, katero sadje in zelenjava sta v posameznem delu leta običajno na voljo.
2. Korak: preverjanje porekla na embalaži. Na embalaži je zapisano tudi poreklo živila. Izberemo živila, ki imajo navedeno slovensko poreklo. Kadar smo v dvomih ali podatka o poreklu ne najdemo, se obrnemo na prodajalca oz. ponudnika izbranega živila.
3. Korak: kupovanje na lokalni tržnici ali neposredno pri kmetu/pridelovalcu. Z nakupom živil neposredno pri kmetu ali pridelovalcu živil pomembno podpiramo razvoj podeželja.
4. Korak: preverjanje označb na živilih. Kadar živila kupujemo v trgovinah, je pomembno, da poleg sestave preverimo tudi oznake, ki nam dajejo informacije o pridelavi in predelavi živil. Posebno pozornost je potrebno nameniti oznakam različnih shem kakovosti (npr. Izbrana kakovost – Slovenija), ter oznakam, ki opredelijo način pridelave (npr. Ekološka pridelava).

Janja Robida, mag. zdrav.-soc. manag. (OE Celje), Nacionalni inštitut za javno zdravje