Slovenski dan brez zavržene hrane

24. aprila obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane, ki nas opominja na pomen odgovornega ravnanja s hrano in prizadevanja za čim manj odpadkov. Pri tem lahko pomembno prispevamo vsi, tako posamezniki v domačem gospodinjstvu, kot javni zavodi, kot so vzgojno izobraževalni zavodi (VIZ), bolnišnice domovi starejših.

Na svetu zavržemo kar tretjino vse predelane hrane. Tudi v Sloveniji številke niso zanemarljive – leta 2023 smo zavrgli povprečno 78 kg hrane na prebivalca, leta 2024 pa 79 kg. Največ  odpadne hrane (44 %) nastaja v gospodinjstvih, sledi gostinstvo in strežba (32 %), kamor sodijo tudi vrtci in šole. Spodbudno je, da se je v tem sektorju količina odpadne hrane v letu 2024 zmanjšala za 4%.

Zakaj je to pomembno?

Zavržena hrana povzroča:

• nepotrebno porabo vode, energije in drugih naravnih virov,
• večje obremenjevanje okolja (tudi zaradi toplogrednih plinov) in
• dodatne finančne stroške.

Zaradi teh dejavnikov je pomembno, da k zmanjševanju odpadne hrane prispevamo vsi, tako doma kot tudi v vrtcu in šoli.

Kaj lahko storimo v vzgojno izobraževalnih zavodih?

Smernice za prehranjevanje v VIZ opredeljujejo več načel, med njimi tudi Načelo obvladovanja, zmanjševanja in preprečevanja odpadne in zavržene hrane. Ta se osredotoča na:

• spremljanje količin odpadne hrane in iskanje vzrokov zanjo v kuhinjah VIZ,
• sprejemanje ukrepov za zmanjševanje količin odpadne hrane. Pri tem je potrebno biti pozoren, da ne sprejemamo ukrepov, ki lahko vodijo v neustrezno hranilno in energijsko sestavo obrokov,
• informiranje, izobraževanje in motiviranje otrok, zaposlenih in staršev,
• skrbno načrtovanje nabave in priprave hrane ter
• optimizacijo zalog in priporočljivo pripravo obrokov.

Pri  tem je pomembno tudi, kako v šolske jedilnike uvajamo nove vrste živil. Praviloma jih otrokom na začetku ponudimo v manjših količinah in v kombinaciji z bolj znanimi in bolj priljubljenimi živili. Na primer: del mesa v bolonjski omaki lahko nadomestimo z lečo. Tako obrok ostane okusen, hkrati pa bolj hranilen in trajnosten. Pomembna je tudi vztrajnost, saj otroci počasi sprejemajo nove okuse in nove kombinacije jedi.

Rezultati raziskovalnega projekta Šolski krožnik: dober zame in za planet so pokazali, da na sprejemljivost novih živil ter posledično zmanjševanja odpadne hrane vpliva tudi sama priprava jedi, saj so pomembni tako okus in videz hrane ter postrežba hrane oz. jedi.

Kaj lahko naredimo doma?

Vsak posameznik lahko v svojem gospodinjstvu veliko prispeva k zmanjšanju odpadne hrane doma s preprostimi ukrepi, kot so:

• Načrtovanje nakupov:
  • priprava nakupovalnega seznama,
  • preverjanje zaloge hrane doma in
  • premišljeno nakupovanje.
• Pravilno shranjevanje hrane:
  • upoštevanje načela FIFO »prej notri, prej ven«,
  • skrb za ustrezno temperaturo hladilnika,
  • uporaba zaprtih posod in
  • ustrezna označitev posod z ostanki hrane z datumom priprave hrane.
• Razumevanje rokov uporabe živil:
  • oznaka »uporabno najmanj do« je kakovostno zagotovilo, da je hrana načeloma užitna tudi po tem datumom,
  • oznaka »porabiti do« je varnostni rok in živilo po tem datumu ni več varno.
• Razdeljevanje presežkov hrane:
  • presežke kupljenih ali pridelanih živil lahko podarimo sorodnikom in prijateljem.
• Vključevanje vseh družinskih članov.

Z majhnimi koraki lahko dosežemo pomembne spremembe – manj odpadne hrane pomeni manj obremenjeno okolje in bolj trajnostno prihodnost.

Pripravili: Tea Kordiš, dipl. sanit. inž. (OE Novo mesto) in Janja Robida, mag. zdrav.-soc. manag. (OE Celje), Nacionalni inštitut za javno zdravje