
Ilustracija: Marta Bartolj
Zajtrk je prvi dnevni obrok, ki telesu po nočnem počitku zagotovi energijo in hranila za začetek dneva. Po priporočilih Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih naj bi z njim v vrtcu pokrili približno 25 %, v šoli pa 15 % celodnevnih energijskih potreb otrok. Podatki kažejo, da med šolskim tednom redno zajtrkuje le približno tretjina šolarjev, pri čemer se ta delež v zadnjih letih še zmanjšuje. Redno zajtrkovanje je pomemben del urejenega prehranjevanja, zato ga je treba spodbujati že v otroštvu. Pri tem imata pomembno vlogo tako družina kot šolsko okolje, predvsem z lastnim zgledom in zagotavljanjem pestrih in kakovostnih živil ter vključevanjem otrok pri načrtovanju obrokov in samo pripravo jedi.
Kruh, maslo, med, mleko in jabolko so na prvi pogled povsem osnovna živila, ki pa skupaj sestavljajo hranilno pester obrok. Vsako od njih ima svojo vlogo.
KRUH je vir ogljikovih hidratov, ki telesu zagotavljajo energijo. Prednost dajemo polnozrnatim in drugim polnovrednim vrstam kruha, saj vsebujejo več prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Vlaknine med drugim podpirajo zdravo prebavo in prispevajo k daljšemu občutku sitosti.
MLEKO prispeva kakovostne beljakovine in kalcij, ki so pomembni za rast in razvoj otrok, predvsem za izgradnjo in ohranjanje zdravih kosti in zob.
MASLO v zmerni količini obroku doda okus in maščobe, ki so pomemben vir energije ter omogočajo absorpcijo v maščobah topnih vitaminov.
MED kot naravni čebelji pridelek in vir enostavnih sladkorjev zagotovi hitro dostopno energijo. Ob njem se lahko pogovorimo tudi o čebelah in njihovem nepogrešljivem prispevku pri opraševanju in tako ohranjanju naravnih ciklov.
JABOLKO poskrbi za svežino in naravno sladkost. Prispeva prehranske vlaknine, vodo, vitamine in minerale. Če je pridelano v lokalnem okolju, je tudi lep primer sezonske izbire.
Ko govorimo o Tradicionalnem slovenskem zajtrku, pa ne govorimo samo o tem, kaj je na krožniku. Govorimo tudi o tem, od kod prihajajo živila, kdo jih prideluje in koliko dela, znanja ter naravnih virov je potrebnih, da jih lahko postavimo na mizo. Z izbiro lokalnih in sezonskih živil podpiramo slovenske pridelovalce, krepimo lokalno gospodarstvo in prispevamo h krajšim transportnim potem. Obenem otrokom približujemo pomen odgovornega odnosa do hrane in okolja ter jih spodbujamo k razumevanju, od kod hrana prihaja in kakšna je njena pot do krožnika.
Na NIJZ svetujemo, da smo pri izbiri živil pozorni na njihov izvor in način predelave. V današnjem času namreč lahko na trgovskih policah opazimo veliko visoko predelane (ultra procesirane) hrane, ki je močno oglaševana in vabljiva predvsem zaradi prihranka časa, potrebnega za pripravo zdravih obrokov. S tem namenom smo na NIJZ (na območni enoti Ljubljana) pripravili kratek videoprispevek, ki izpostavlja pomen premišljenih prehranskih izbir, saj vse več študij ugotavlja povezavo med pogosto uporabo visoko predelanih živil in zdravjem prebivalstva. Kot bolj zdravo izbiro svetujemo nepredelana ali minimalno predelana živila, lokalnega (po možnosti ekološkega) izvora, ki naj predstavljajo večji del vsakodnevnih obrokov, po možnosti pripravljenih v “domači kuhinji«.
Morda je prav to eno najlepših sporočil Tradicionalnega slovenskega zajtrka, da so preprosta, čim manj predelana živila odlična izbira ter da se dobre prehranske navade oblikujejo skozi skupne obroke, pogovore o hrani, spoznavanje njenega izvora in spoštovanje do vseh, ki sodelujejo pri njeni pridelavi. Zelo pomembno pa je tudi, da zdravo in kakovostno hrano na ustvarjalen in privlačen način približamo otrokom ter jo vključimo v vsakdanje življenje vrtcev in šol.
Letošnji Teden slovenske hrane poteka od ponedeljka, 16. novembra, do nedelje, 22. novembra 2026. Tradicionalni slovenski zajtrk bomo v vrtcih in šolah obeležili v petek, 20. novembra 2026. Ta dogodek je priložnost, da razmislimo o svojih prehranskih izbirah, pomenu lokalno pridelane hrane in tudi o vplivu trženja na naše odločitve.
Več informacij o projektu in navodilih za njegovo izvedbo je na voljo na spletni strani Naša super hrana – Navodila za izvedbo projekta Tradicionalni slovenski zajtrk 2026.